Adi Smolar - Lakota

V bli??ini kraja, kjer lepo ??ivimo,

so nam zgradili ogromno trgovino.

Prepolna je lepo pakiranih radosti,

produkt je kapitala in potro??ni??ke norosti.

Ko vstopamo v to èudo od èudesa,

je tako kot da bi se odprla nam nebesa.

V njej ni reèi, ki je ne bi radi imeli,

vse kar ni pri??raufano takoj bi s sabo vzeli.



Zato ker muèi nas

La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!

La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!

La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!

La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!



Trgovke krasne, blagajnièarke lu??tne,

da èlovk ne ve al plaèa naj al naj jih ku??ne.

Raèun polmetrski pa nas hitro strezni,

odhajamo s samo kramo sami nase jezni.

Reklame mamijo in oglasi v??eèni,

kupite le ??e to pa boste sreèni.

A konca ni, ponudba se spreminja

in sreèa nam be??i, izmike se, izginja.



Zato pa muèi nas

La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!

La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!

La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!

La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!



Daleè nekje pa vlada beda,

povpreèen èlovk tja ne pogleda.

Tam iz dneva v dan sli??i se jok laènih otrok.

Re??ili bi te okostnjake

??e s tem kar zmeèemo v smetnjake.

Vendar le malo nam je mar

kako k sebi jemlje jih bog.



Nenehno se pehamo in hlepimo,

veè kot imamo, neskonèno veè ??elimo.

Pa ne dobrote, soèutja in modrosti,

ne, ne, nikoli ni zadosti na??ih nam norosti.

Pre??lo v navado nam je unièevanje,

klanje ??ivali, onesna??evanje.

Èe dokaj kmalu ne bomo izumrli,

cel svet z nami vred, vse bomo po??rli.



Ker muèi, muèi nas

La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!

La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!

La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!

La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!